Anksioznost, depresija in družbena omrežja

Povzetek

V prispevku se bomo posvetili definiciji anksioznosti in jo primerjali s strahom ter opredelili razlike in podobnosti med njima. Opredelili bomo kakšen vpliv imajo pretirane skrbi, ki lahko preidejo v anksioznost in simptome depresije ter pokazali obstoječe povezave anksioznosti in depresije s sodobnim načinom življenja ter uporabo multimedijev ali večpredstavnostnih vsebin. V osrednjem delu bomo predstavili možne načine za samopomoč z varovalnimi mehanizmi ohranjanja duševnega zdravja v obliki preventivne skrbi zase kot so primerna prehrana, zadovoljivi medosebni odnosi in gibanje tako v mladosti kot v srednjih letih in starosti.

Kaj je anksioznost?

Anksioznost (2025) je opredeljena kot neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti in strahu brez stvarnega zunanjega razloga. Podrobnejša razlaga anksioznosti ali tesnobe (Milivojević, 2008) je opredeljena kot vrsta strahu, ki nastane, če ocenimo, da (trenutna) življenjska situacija, v kateri smo se znašli, presega naše zmožnosti in ocenimo, da ne zmoremo obvladovati življenjskih težav. Ime izvira iz lat. anxietas, nemir, skrb; iz latinskega korena angere, stisniti, dušiti, mučiti oziroma grškega ankhein, stiskati oz. ankhone, dušiti, daviti. Vsi ti izrazi kažejo na specifično doživljanje čustva anskioznosti, ki ga občutimo, kot da nam je »tesno«, zlasti v prsnem košu. Da nam nekaj pritiska in težje dihamo.

Simptomi anksioznosti so nenehna zaskrbljenost, občutek utrujenosti, razdraženosti s težavami koncentracije ter nespečnost. Fiziološki indici lahko vključujejo povišan srčni utrip, znojenje, napete mišice, omotico, prebavne motnje in plitvo dihanje. Dejavniki ki zvišajo tveganje za pojav anskioznosti so

pretekle travmatične izkušnje, duševne motnje, genetski faktorji ter zloraba alkohola drog in zdravil (Lingardi in McWilliams, 2017). Jacques Lacan je povezoval anksioznost s strahom pred drugim (Diatkine, 2007), kar lahko v današnjih interpretacijah povežemo z našim predvidevanjem o tem, kako nas ocenjuje okolica. Harvard Health Publishing (2019) v svojih virih navaja anksioznost kot koristen pojav, ki nas skuša ohraniti zbrane in osredotočene, da smo lahko pripravljeni, če bi od nas zunanja situacija zahtevala odziv.

Razlika med strahom in anksioznostjo

 Strah doživlja posameznik, ko oceni, da je ogrožena katera izmed njegovih vrednot in da se ne bo mogel ustrezno zoperstaviti objektu ali situaciji, ki ga ogroža in da ne ve, ali bi se lahko umaknil iz te situacije. Namen strahu omogoča hitro avtomatično oceno ogrožajoče situacije, takojšnjo mobilizacijo organizma in pripravljenost za adaptivno vedenje kot sta boj ali beg. Evolucijsko pripomore k preživetju in samozaščiti posameznika ter njegovih vrednot. Povezan je z instinktom samoohranitve. Razlika med strahom in anksioznostjo, ki je kompleksnejša, je v tem, da je strah čustvo pred dejanskim objektom, dogodkom ali zunanjo grožnjo, medtem ko je anksioznost občutek, ki se porodi ob ruminaciji o hipotetičnih dogodkih in situacijah (Tovote et al., 2015). Slednja je neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti in strahu brez stvarnega zunanjega razloga«. Medtem, ko je strah (2025) »neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih in nevarnih okoliščin« (Strah, 2025).

Pogostost anksioznosti

Anksioznost je ena najpogosteje razširjenih duševnih motenj in prizadene med 8 – 10 % prebivalstva ter kar dvakrat pogosteje ženske, kot moške (2:1). Lingardi in McWilliams (2017) ugotavljata, da anksioznost, ki nastane v adolescenci, lahko vztraja do odraslosti in tako predstavlja grožnjo za nadaljnje duševne težave in nagnjenost k zlorabi substanc. Nosečnice in mlajši od 35 let jo doživljajo pogosteje in zlasti tisti, ki imajo pridružene dolgotrajne zdravstvene težave (Dean, 2016). Do podobnih izsledkov so prišli raziskovalci evropske populacije mladih (Sacco et al., 2021; Slee et al., 2021) in potrdili, da je anksioznost najbolj prevalentna motnja med mladimi. Najhitreje narašča med mladimi ženskami starimi med 18 in 24 let (Slee et al., 2021) in je prevalentna afektivna motnja med mladimi v Evropi (Sacco et al., 2021).

Uporaba medijskih platform in anksioznsot

V raziskavi Quareshi-Hurst (2021) ugotavlja, da gre pri uporabi socialnih medijev za zmožnost konstrukcije umetne verzije sebe z uporabo filtriranih in olepšanih fotografij, potem za načine izražanja svoje vrednost preko potrjevanja, ki je številčno merljivo in za podaljšek socialne mreže, ki zmanjša kvaliteto odnosov na račun večjega števila. Iz tega sklepamo, da so to lahko nekateri od elementov, ki delajo socialna omrežja tako privlačna iz zasvajajoča. Na drugi strani, pa na delujejo na nas odtujujoče. Kot zanimivo ugotovitev ponuja Khouja et al. (2017), ki pravi, da dlje kot preživimo za ekrani, bolj tvegamo, da postanemo depresivni. In sodobni način bega pred depresivnimi občutji, je daljše preživljanje časa za zasloni. Zdi se, da je s tem paradoksom začarani krog sklenjen. Jain et al. (2025) ugotavljajo, da so  

osamljenost, dolgčas, nizka samopodoba in nagnjenost k depresiji med drugim tisti dejavniki, ki vplivajo na nagnjenost k prekomerni uporabi medijev, da bi se izognili tem občutjem. Na drugi strani pa prilagojenost platforme našim osebnim preferencam na podlagi algoritmov zagotavlja, da smo bolj vključeni in povečuje možnost, da prekomerno uporabljamo medij in se vedno znova zatekamo k uporabi.

Uporaba in vpliv medijskih platform na počutje

Za povrh, sta v raziskavi Lathif in Lathif (2025) anketirala ljudi, kakšno mnenje imajo glede uporabe socialnih medijev in njihovega vpliva na duševno zdravje. 94 % vprašanih je izrazilo prepričanje, da ima uporaba medijev negativen vpliv na duševno zdravje in so bili zaskrbljen za prihodnost mladih generacij. 64 % jih je bilo mnenja, da družbeni mediji vplivajo nanje. Med temi je bila polovica takih, ki uporabljajo medije do 4 ure dnevno in občutijo njihov neugoden vpliv.

Poglejmo si zdaj nekaj primerov, kako uporaba določenih medijev, kot so Tik tok, Instagram in Facebook, vplivajo na doživljanje in počutje najmlajših posameznikov. Ugotovljeno je, da smo med uporabo TikToka, ki je med svetovno populacijo, staro od 18 – 29 let prevalentna platforma po priljubljenosti, bolj aktivno čustveno investirani, kot kadar uporabljamo Instagram ali Facebook. Bolj kot smo osamljeni, nam je dolgčas, imamo nizko samozavest, smo nevrotični, nagnjeni k odlašanju in depresiji, bolj smo dovzetni za problematično uporabo te aplikacije in obstaja povečana verjetnost, da se nam pojavijo težave v duševnem zdravju. Hkrati lahko zaznamo trenutno izboljšanje počutja in zmanjšanje dolgočasja, vendar je večja verjetnost, da bomo zaznavali manjšo povezanost z drugimi in višjo stopnjo osamljenosti, ki je pospremljena s strahom pred zamujanjem česa (FOMO). Najbolj občutijo to mladostnice in mlade ženske, ki izhajajo iz nižjega socialno-ekonomskega področja.

S kliničnega vidika bi bilo smiselno ciljno ukrepati pri mladostnikih in mladih odraslih. V skladu s tem je pomembno, da vzpodbujamo digitalno pismenosti in odgovorno uporabo spletnih platform (Jain et al., 2025). Daljši čas uporabe zaslonov je povezan tudi s slabšo kvaliteto spanca in z manjšo količino tega (Sahu et al., 2024).

Ugotovljeno je bilo, da po v kolikor uporabljamo TikTok 20 min, lahko doživljamo povišanje zaznave depresivnosti (15 %) in anksioznosti (12 %). Do podobnih izsledkov v zvezi s pojavom depresivne simptomatike med mladimi in količino preživetega časa za zasloni so prišli britanski znanstveniki z Oxfordske in Bristolske univerze, Khouja et al. (2017). Dlje časom kot preživijo pred zasloni, večja je verjetnost da se pojavi depresivna simptomatika.

Večopravilnost ali multitasking

 Ameriški znanstveniki iz Michigana Becker et al. (2013) so ugotovili, da je način uporabe medijev tisti, ki povečuje psihosocialne disfunkcije. Večopravilnost ali multitasking med mediji se je pokazala za vzrok razpoloženjskih težav kot sta socialna anksioznost in depresija. Ta ugotovitev, na podlagi samoocenitvenih vprašalnikov, nakazuje na to, da je potrebno usmeriti pozornost na razumevanje na kakšen način smo vpeti v virtualni svet in kako to vpliva na naše počutje. Najvišji dejavnik tveganja za razvoj razpoloženjskih težav je, če smo nevrotični ekstroverti in izvajamo multitasking med mediji. V tem primeru imamo večje možnosti za pojav psihosocialnih disfunkcij (Becker et al., 2013).

Uporaba medijev v hkratni medosebni komunikaciji iz oči v oči

Kot, da že sama uporaba multimedijev in večopravilnost med njimi nista dovoljšen razlog za povečanje neželenih učinkov na našo dobrobit in duševnost, se slednje kadar smo v družbi soljudi in z njimi komuniciramo, kaže kot dodaten negativen učinek na medosebno interakcijo. V raziskavi so avstralski znanstveniki (Lee et al., 2018) ugotovili, da je tudi brez ob aktivne uporabe mobilnih naprav, zgolj ob prisotnosti le-teh, medtem ko govorimo s sočlovekom, to potencial za spodkopavanje kakovosti medosebnega stika. Možnosti, da pri sogovornikom spregledamo neverbalne znake, njegove izraze, preslišimo spremembe tona glasu in imamo zmanjšan očesni stik z njimi so večje. Vse našteto je pa sicer pomembno za izpolnjujočo medosebno komunikacijo iz oči v oči.

Kako si lahko pomagamo sami?

Anksioznost, ki je že sama po sebi neprijetna in poleg neprijetnih telesnih senzacij prezentira še negativne avtomatske in včasih vsiljene misli, ki se običajno nanašajo na negativno miselno triado o sebi, svetu in prihodnosti. Slednje aktivira negativne mentalne sheme, ki jih kot take razumemo kot avtomatske, hitre in nezavedne. Zunanji sprožilci so sicer povezani s posameznikovimi genetskimi vplivi, fiziološko hiperaktivnostjo, njegovo pristranskostjo pozornosti, spomina in z interpretativno pristranskostjo (kognitivne sheme) in psihološkimi težavami, ki jih to prinese (Beck in Haigh, 2014). Skladno s tem nas zanima kaj je možno v tem kontekstu narediti. Kako si torej posameznik lahko pomaga, ko je anksiozen?

Tehnike samopomoči

Na Harvardski univerzi (Harvard Health Publishing, 2019) priporočajo, da v primerih, ko je intenziteta anksioznosti prevelika, imamo na voljo fizično vadbo, vaje čuječnosti z meditacijo ter sprostitvene tehnike kot so dihalne vaje, vizualizacije in skeniranje telesa s pozornostjo. Pomagamo si lahko tudi s progresivno mišično sprostitvijo ali avtogenim treningom. Dobro je, da si dovolimo raziskati in najti kateri načini ali tehnike nam najbolj ustrezajo in tiste tudi uporabljamo. Znanstveniki iz kanadske univerze v Ontariu (Kocevski et al., 2018) so potrdili, da pri blaženju simptomov anksioznosti in depresije pomagajo tudi knjige za samopomoč in prakticiranje

sprejemanja in predanega delovanja kot oblike čuječnosti. To se je izkazalo za uporabno zlasti v krajih, kjer je dostopnost ljudi do virov pomoči omejena ali ne zaprosijo za pomoč zaradi stigma in predsodkov. Raziskovali so razlike med posamezniki, ki so izbrali knjigo za samopomoč v e-obliki in tistimi, ki so si pomagali sami brez knjig in zaznali izboljšanje pri tistih, ki so izbrali e-knjigo za samopomoč.

Medtem ko sprostitvene tehnike zmanjšajo anksioznost, so italijanski znanstveniki v metaraziskavi (Manzoni et al., 2008) ugotovili, da progresivna mišična sprostitev, avtogeni trening in meditacija delujejo bolje kot druge sprostitvene tehnike. Za najbolje se izkažejo tiste, ki se izvajajo daljše obdobje in jih prakticiramo doma. Največjo učinkovitost dosežemo z uporabo ene od glavnih tehnik sprostitve, ki nam ustreza in jo ponavljamo. Do podobnih izsledkov pridejo v nedavni metaraziskavi malezijski in finski raziskovalci (Khir et al., 2024) glede progresivne mišične sprostitve, ki je vključevala 46 publikacij iz 16 držav in je zajemala 3402 odraslih oseb, kjer potrdijo visoko učinkovitost te sprostitvene tehnike pri odpravi simptomov stresa, anksioznosti in depresije.

Preventivni ukrepi

Najnovejša dognanja bi nas vzpodbujala pri uporabi in dodajanju različnih probiotikov, sinbiotikov in prebiotikov k prehrani, saj bi lahko vplivalo na zmanjšanje simptomov stresa in anksioznosti. Kaj lahko naredimo sami v tem kontekstu? Prehrana je determinantni faktor pri vrsti črevesnega mikrobioma, ki posledično vpliva na naše počutje.

Nova spoznanja, da ima mediteranska dieta varovalne učinke proti depresiji je dober podatek, ki ga lahko uporabimo kot preventivni ukrep pri izbiri vrste prehrane. Bolj striktno upoštevanje te diete vpliva varovalno proti anksioznosti pri odraslih in starostnikih. V nasprotju s tem, pa obratno velja za dieto z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja, ter nizkim vnosom sadja in zelenjave – kar imenujemo zahodnjaška dieta. Tovrsten način prehranjevanja je povezan s povišano simptomatiko anksioznosti (Butler et al., 2025).

Preventiva za starejše

Azijski raziskovalci (Kuang et al., 2024) so ugotovili, da ima Tai Chi lahko koristne rezultate pri zmanjševanju anksioznosti in depresije pri najstarejših članih družbe.

Natančneje, pri preučevanju različnih oblik intervencij Tai Chi-ja, je bilo ugotovljeno, da je Tai Chi v slogu Yang pokazal največjo učinkovitost pri lajšanju simptomov anksioznosti. Pomembno je, da si starejši izberejo stil te vadbe, ki jim najbolj ustreza. Študija (Ofosu et al., 2023) govori o tem, da je fizična anktivnost za starejše posameznike

pomembna zaščitna preventiva, ki preprečuje nastanke anksioznosti. Metaraziskava ugotavlja, da gre za manjšo verjetnost katastrofiziranja ali negativnega odziva vadečih posameznikov, ki bi doživljali telesne občutke podobne anksioznosti. Najučinkovitejše so bile vadbe, ki so trajale do 60 min, do 3x tedensko in so temeljile na vadbi z bremeni.

Sklep

Anksioznost in depresija sta najpogosteje razširjeni duševni motnji zaradi česar je smiselno iskati načine za blaženje in preprečevanje teh pojavov. Pokazali smo kako uporaba medijev, preživet čas za zasloni in določene osebnostne karakteristike vplivajo na povečevanje depresivne in anksiozne simptomatike posameznikov ter, da so najranljivejši člani družbe na globalni ravni mladi in mladi odrasli. V skladu s tem so nam lahko v pomoč tehnike za spopadanje s tovrstno problematiko, informiranje v sklopu digitalne pismenosti ter izvajanje preventivnih in varovalnih ukrepov, ki dolgoročno vplivajo na stabilizacijo duševnega zdravja in splošno dobrobit vseh članov družbe. Predstavili smo varovalne oblike prehranskih smernic, skrbi za dobro počutje ob izvajanju sprostitvenih tehnik in rednega gibanja za najmlajše kot tudi najstarejše predstavnike družbene populacije.

Viri

Anksioznost. (2025). V Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena in deloma prenovljena izd.). https://fran.si/iskanje?View=1&Query=anksioznost&hs=1

Beck, A. T., & Haigh, E. A. P. (2014). Advances in cognitive theory and therapy: The generic cognitive model. Annual Review of Clinical Psychology, 10(1), 1–24. https://doi.org/10.1146/annurev-clinpsy-032813-153734 dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24387236/

Becker, M. W., Alzahabi, R., & Hopwood, C. J. (2013). Media Multitasking Is Associated with Symptoms of Depression and Social Anxiety. Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking, 16(2), 132–135. https://doi.org/10.1089/cyber.2012.0291 dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/23126438/

Butler, M. I., Kittel-Schneider, S., Jolana Wagner-Skacel, Mörkl, S., & Clarke, G. (2025). The Gut Microbiome in Anxiety Disorders. Current Psychiatry Reports. https://doi.org/10.1007/s11920-025-01604-w dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12003441/

Dean, E. (2016). Anxiety. Nursing Standard, 30(46), 15–15. https://doi.org/10.7748/ns.30.46.15.s17 dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27406490/

Diatkine, G. (2007). Lacan. The International Journal of Psychoanalysis, 88(3), 643–660. https://doi.org/10.1516/f2r2-2204-1427-3j23 dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17537697/

Harvard Health Publishing. (2019). Anxiety - Harvard Health. Harvard Health; Harvard Health. https://www.health.harvard.edu/topics/anxiety

Jain, L., Velez, L., Karlapati, S., Forand, M., Kannali, R., Yousaf, R. A., Ahmed, R., Sarfraz, Z., Sutter, P. A., Tallo, C. A., & Ahmed, S. (2025). Exploring Problematic TikTok Use and Mental Health Issues: A Systematic Review of Empirical Studies. Journal of Primary Care & Community Health, 16. https://doi.org/10.1177/21501319251327303 dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/40105453/

Khir, S. M., Yunus, W. M. A. W. M., Mahmud, N., Wang, R., Panatik, S. A., Sukor, M. S. M., & Nordin, N. A. (2024). Efficacy of Progressive Muscle Relaxation in Adults for Stress, Anxiety, and Depression: A Systematic Review. Psychology Research and Behavior Management, 17(1), 345–365. https://doi.org/10.2147/PRBM.S437277 dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38322293/

Khouja, J., Munafò, M., Tilling, K., Wiles, N., Joinson, C., Etchells, P., John, A., Gage, S., & Cornish, R. (2017). Is increased screen time associated with the development of anxiety or depression in young people? European Psychiatry, 41, S530–S531. https://doi.org/10.1016/j.eurpsy.2017.01.719 dostopno na: https://www.cambridge.org/core/journals/diogenes/article/abs/anxiety-and-society/5CE606ACFA24B62E40C144989E3E6BEB

Kocovski, N. L., Fleming, J. E., Blackie, R. A., MacKenzie, M. B., & Rose, A. L. (2018). Self-Help for Social Anxiety: Randomized Controlled Trial Comparing a Mindfulness and Acceptance-Based Approach With a Control Group. Behavior Therapy. https://doi.org/10.1016/j.beth.2018.10.007 dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31208680/

Kuang, X., Dong, Y., Song, L., Dong, L., Chao, G., Zhang, X., & Yang, J. (2024). The effects of different types of Tai Chi exercise on anxiety and depression in older adults: a systematic review and network meta-analysis. Frontiers in Public Health, 11. https://doi.org/10.3389/fpubh.2023.1295342 dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38259770/

Lathif, N., & Lathif, E. (2025). Impact of Social Media: A Cross-sectional Survey. BJPsych Open, 11(S1), S94–S94. https://doi.org/10.1192/bjo.2025.10284 dostopno na: https://www.cambridge.org/core/journals/bjpsych-open/article/impact-of-social-media-a-crosssectional-survey/27514940124BF5CC1227460786349BD2

Lee, M., Murphy, K., & Andrews, G. (2018). Using Media While Interacting Face-to-Face Is Associated With Psychosocial Well-Being and Personality Traits. Psychological Reports, 122(3), 003329411877035. https://doi.org/10.1177/0033294118770357 dostnopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29683047/

Lingardi, V., & McWilliams, N. (2017). Psychodynamic Diagnostic Manual: PDM-2. The Guilford Press.

Manzoni, G. M., Pagnini, F., Castelnuovo, G., & Molinari, E. (2008). Relaxation training for anxiety: a ten-years systematic review with meta-analysis. BMC Psychiatry, 8(1). https://doi.org/10.1186/1471-244x-8-41 dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2427027/

Milivojević, Z. (2008). Emocije: razumevanje čustev v psihoterapiji. Psihopolis institut

Ofosu, E. F., de Nys, L., Connelly, J., Ryde, G. C., & Whittaker, A. C. (2023). Dimensions of Physical Activity Are Important in Managing Anxiety in Older Adults: A Systematic Review and Meta-Analysis. Journal of Aging and Physical Activity, 31(4), 1–14. https://doi.org/10.1123/japa.2022-0098 dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36963410/

Qureshi-Hurst, E. (2021). Anxiety, alienation, and estrangement in the context of social media. Religious Studies, 58(3), 1–12. https://doi.org/10.1017/s0034412521000093 dostopno na: https://www.cambridge.org/core/journals/religious-studies/article/abs/anxiety-alienation-and-estrangement-in-the-context-of-social-media/98F94B6FB9C85673367220FFD79CA8B9

Sacco, R., Camilleri, N., & Umla-Runge, K. (2021). The prevalence of anxiety disorders among young people in europe: A systematic review and meta-analysis. European Psychiatry, 64(S1), S617–S617. https://doi.org/10.1192/j.eurpsy.2021.1640 dostopno na: https://www.cambridge.org/core/journals/european-psychiatry/article/prevalence-of-anxiety-disorders-among-young-people-in-europe-a-systematic-review-and-metaanalysis/485128258543881C0830A6F7BDA2DE0C

Sahu, D. P., Taywade, M., Malla, P. S., Singh, P. K., Jasti, P., Singh, P., Sharma, P., Das, M., U M, R. B., & Gupta, K. (2024). Screen Time Among Medical and Nursing Students and Its Correlation With Sleep Quality and Attention Span: A Cross-Sectional Study. Cureus, 16(4). https://doi.org/10.7759/cureus.58323 dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/38752049/

Slee, A., Nazareth, I., Freemantle, N., & Horsfall, L. (2021). Trends in Generalised Anxiety Disorders and Symptoms in Primary care: UK population-based Cohort Study. The British Journal of Psychiatry, 218(3), 1–7. https://doi.org/10.1192/bjp.2020.159 dostopno na: https://www.cambridge.org/core/journals/the-british-journal-of-psychiatry/article/trends-in-generalised-anxiety-disorders-and-symptoms-in-primary-care-uk-populationbased-cohort-study/5A04D331090B1CFB889ECDA8B8250D51

Strah. (2025). V Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. dopolnjena in deloma prenovljena izd.). https://fran.si/iskanje?View=1&Query=strah

Tovote, P., Fadok, J. P., & Lüthi, A. (2015). Neuronal circuits for fear and anxiety. Nature Reviews Neuroscience, 16(6), 317–331. https://doi.org/10.1038/nrn3945 dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25991441/