Kako inteligentna je zares umetna inteligenca?
Tehnologija bliskovito napreduje in rezultat tega je tudi, danes vse bolj priljubljena, umetna inteligenca. Brez dvoma je v nekaterih opravilih boljša in hitrejša od človeka pa vendar smo se spraševali, kako inteligentna je zares, zakaj se imenuje »umetna« ali zna razmišljati, ali lahko kaj ve, verjame in ali ima lahko subjektivne izkušnje. Vse to so vprašanja, ki se nam lahko porodijo ob tem pojmu, ki se zdi na eni strani velika obljuba današnjega časa in prihodnosti, hkrati pa lahko budi različna vprašanja, dvome in celo strahove. Obenem se ob tem pojavljajo tudi vprašanja, glede na hiter razvoj te tehnologije, kaj ta predstavlja za človeka, izobraževalni sistem in njegovo prihodnost.
Yıldız (2025) se v svoji raziskavi opira na razvojno psihologijo in filozofsko analizo, medtem ko primerja človeško inteligenco z umetno. Ob tem zavzema kritično držo do slednje, zlasti ko ji želi pripisati človeške lastnosti kot so različna, kompleksna duševna stanja. Mnenja je, da veliki jezikovni modeli (LLM), kar danes pojmujemo kot umetno inteligenco, ne zmorejo zares »vedeti«, »razmišljati« ali »verjeti«, saj nimajo subjektivnih izkušenj. Nekateri raziskovalci (Farrell et al., 2025) pravijo, da smo na pragu ustvarjanja umetne splošne inteligence (ali AGI), ki je podobna človeški, kar nekateri pozdravljajo z navdušenjem, spet drugi z zaskrbljenostjo. Obenem avtor sporoča, da gre za novo vrsto družbene in kulturne tehnologije, ki omogoča posamezniku izkoriščanje informacij, ki so jih pridobili drugi ljudje in ne za obravnavo teh modelov (AGI) kot inteligentnih.
Marchetti et al. (2025) pravi, da gre pri umetni inteligenci ali velikem jezikovnem modelu (LLM) kot je npr. ChatGPT pravzaprav za iluzijo razumevanja in ne za pravo razumevanje. Pravi, da je pomanjkanje razvojnih in kognitivnih mehanizmov ter metodološka pristranskost načrtov za tovrstne raziskave tisto, zaradi česar človeška in umetna inteligenca nista zares medsebojno primerljivi. Sicer se pri opravljanju nalog kot so ugotavljanje napačnih prepričanj prvega reda, umetna inteligenca izkaže dobro, medtem ko se pri zapletenejših in rekurzivnih sklepih odreže slabše kot človek, ki je v tem dosledno boljši (Marchetti et al., 2025).
Kosmyna et al. (2025) opozarja, da je potrebno razumevanje celotnega spektra kognitivnih posledic povezanih z integracijo in uporabo velikega jezikovnega modela (LLM) kot npr. ChatGPT. Mnenja je, da ko se slednje uporablja v izobraževalne in informacijske namene, se ob tem uporabnikom ponujajo priložnosti za izboljšanje učenja in lajšanje dostopa do informacij, kar pa sicer potencialno vpliva na:
- kognitivni razvoj,
- kritično razmišljanje in
- intelektualno neodvisnost.
Avtorica navaja, da dosledna uporaba teh orodij in s tem povezano kognitivno udobje, terja dolgoročni dolg, saj se pri uporabnikih zmanjša kritično ocenjevanje rezultatov. V raziskavi je imel npr. esej napisan s ChatGPT manjši pomen ali vrednost za »avtorje«, saj so ob tem porabili manj časa in napora za pisanje. Na drugi strani je bila zaznana višja stopnja angažiranost posameznikov, ki tega modela niso uporabljali, rezultat pa večja povezanost možganskih centrov, v primerjavi z drugimi skupinami. Moore et al. (2025) so ugotovili, da pri uporabi robotov za pogovor, pri lajšanju osebnih stisk in težav ali pri prepoznavanju le teh, LLM-ji diskriminirajo na podlagi rase, spola, družbenega razreda ali težav v duševnem zdravju. Enostavneje povedano, to pomeni, da lahko uporabnikom škodujejo. Ugotovili so namreč, da se ti klepetalni roboti neprimerno odzivajo na različna duševna stanja, celo spodbujajo blodnje pri posameznikih in ne prepoznavajo kriz ali duševnih stisk. LLM-ji, ki podajajo odgovore s predsodki oz. imajo stigme, se slabo odrežejo v teh primerih in jih strokovnjaki odsvetujejo kot nadomestilo za človeškega terapevta.
Nikoladis (2024) je v članku na spletni strani Disenz tudi kritičen do te tehnologije. Mnenja je namreč, da bodo v prihodnosti šole, kjer bo učenje potekalo »analogno« tiste, ki bodo učinkovitejše v izobraževanju. Ponekod po svetu take šole, mlajšim od 16 let namreč sploh ne dovoljujejo uporabe digitalnih naprav. Celo med počitnicami. Smernice takih izobraževalnih ustanov so skladne z najnovejšimi ugotovitvami, da vsesplošna raba digitalnih naprav in orodij umetne inteligence prinaša splošen upad kognitivnih zmogljivosti mladih. Avtor omenjenega prispevka to provokativno sklene z naslovom svojega zapisa: »Zakaj bodo otroci bogatih pisali na roke, vaši pa digitalno?«
Avtor iz zadnjega odstavka, se zdi da dobro zapiše svoje misli, ki so strnjene v naslovu kolumne. V današnjem času, kjer se nam vse ponuja na dosegu roke, le klik stran, se lahko zdi da je vsakršen napor povsem nesmiseln, banalen. Pravo vprašanje se zdi da je, če se mu je zares smiselno povsem in prehitro odpovedati za vsako ceno. In četudi bo tehnologija vse boljša in sposobnejša (morda tudi od nas), zakaj bi se povsem odrekli svojim zmožnostim, ki so nam na razpolago in jih (še) imamo? Ali ni to, do določene mere, lahko tudi nekakšna oblika upora in svojeglavosti proti splošnemu narativu sodobnega časa in hitrega načina življenja? Zdi se, da je unikatnega izražanja mišljenj in doživljanj vse manj, zlasti od posameznikov, ki sicer imajo potencial za dobro ubesedovanje svojega notranjega sveta in doživljanja, le zato, ker lahko to namesto njih počnejo roboti.
Viri:
Farrell, H., Gopnik, A., Cosma, S. & Evans, J. (2025) Science, 13 Mar 2025, Vol 387, Issue 6739, pp. 1153-1156, DOI: 10.1126/science.adt9819, dostopno tudi preko: https://www.science.org/doi/10.1126/science.adt9819
Kosmyna, N., Hauptmann, E., Yuan, Y., Situ, J., Liao, X.-H., Beresnitzky, A., Braunstein, I., & Maes, P. (2025). Your brain on ChatGPT: Accumulation of cognitive debt when using an AI assistant for essay writing task. *arXiv preprint* arXiv:2506.08872. https://arxiv.org/abs/2506.08872 dostopno tudi preko: https://www.psychologytoday.com/ie/blog/urban-survival/202506/how-chatgpt-may-be-impacting-your-brain
Marchetti, A., Manzi, F., Riva, G., Gaggioli, A., & Massaro, D. (2025). Artificial Intelligence and the Illusion of Understanding: A Systematic Review of Theory of Mind and Large Language Models. Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking. https://doi.org/10.1089/cyber.2024.0536 dostopno tudi na https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/40333375/
Moore, J., Grabb, D., Agnew, W., Klyman, K., Chancellor, S., Ong, D. C. & Haber, N. (2025) Expressing stigma and inappropriate responses prevents llms from safely replacing mental health providers. | proceedings of the 2025 ACM Conference on Fairness, accountability, and transparency. Available at: https://dl.acm.org/doi/10.1145/3715275.3732039 (Accessed: 14 July 2025). Dostopno tudi na https://cse.umn.edu/college/news/new-research-shows-ai-chatbots-should-not-replace-your-therapist
Nikolaidis, A. (2024) Zakaj Bodo Otroci Bogatih pisali na Roke, vaši pa digitalno?, Disenz. Available at: https://www.disenz.net/zakaj-bodo-otroci-bogatih-pisali-na-roke-vasi-pa-digitalno/ (Accessed: 13 July 2025).
Yıldız, T. (2025). The Minds We Make: A Philosophical Inquiry into Theory of Mind and Artificial Intelligence. Integrative Psychological and Behavioral Science, 59(1). https://doi.org/10.1007/s12124-024-09876-2 dostopno tudi preko: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39743649/