Kaj je poliamorija in kdo jo prakticira?
V raziskavi (Cardoso et al., 2021) so analizirali laične definicije poliamorije in jih primerjali. Vprašali so take, ki so v monogamnih razmerjih, take ki sploh niso v ljubezenskem razmerju in take, ki so bili pripravljeni biti v odprtem ali poliamornem ljubezenskem razerju ali so že v njem. Odgovor na vprašanje »Kaj je poliamorija?« ti posamezniki večinoma opredeljujejo kot niz vedenj v odnosu, ki mu sledi potencial za več partnerskih odnosov hkrati in/ali občutkov za več ljudi. V opredelitve takega razmerja vključujejo čustva, spolnosti in etiko. Posamezniki, naklonjeni takim razmerjem vključujejo vanjo tudi neosrednjo vlogo seksualnega odnosa, kar naj bi bilo v nasprotju s tradicionalnim prepričanjem.
V drugi raziskavi je (Gupta et al., 2024) je pojem poliamorija opredeljen kot partnerstva, v katerih imajo posamezniki romantične, čustvene in / ali spolne odnose z več ljudmi, z vednostjo in soglasjem vseh vpletenih.
V raziskavi (Balzarini et al., 2017) so udeleženci poročali o manjši stigmi, večji investiranosti v odnos in večjem zadovoljstvu in predanosti ter višji stopnji komunikacije v razmerju s primarnim partnerjem v primerjavi s sekundarnim. Hkrati je bil pa ob tem porabljen večji deležu časa, posvečen spolni aktivnosti v sekundarnih razmerjih v primerjavi s primarnimi. Izsledki nakazujejo na to, da so posamezniki bolj zadovoljni s primarnimi odnosi in so vanje bolj investirani ter predani v primerjavi s sekundarnimi odnosi. V slednjih bi lahko šlo za določene parcialne zadovoljitve ob hkratnem ohranjanju obeh (ali več) partnerskih odnosov hkrati.
Iz raziskave (Cavalli et al., 2022), v kateri so raziskovali psihološke profile posemeznikov, ki so vključeni v poliamorna ali nemonogamna razmerja, so ugotovili, da so v teh razmerjih posamezniki, pri katerih obstaja povezava med čustveno disregulacijo in stilom navezanosti. Kot kaže, gre za večjo stopno izzivov na področju uravnavanja čustev in občutka čustvene bližine oziroma oddaljenosti od partnerja. Sklepamo lahko, da je to eden od poglavitnih vzrokov za izbiro takšnega partnerskega razmerja.
Sklep:
Pomembno za vsakega posameznika je, da sam oceni česa si v partnerskem razmerju želi in česa ne. Kaj od partnerja pričakuje in kaj je v partnersko razmerje pripravljen vložiti. Ni zares univerzalnega odgovora, ki bi vsem enako ustrezal. Iskren in globok pogled vase je dovolj, da najdemo odgovor na vprašanje, ali smo za določen tip razmerja. Na spodnji povezavi sem mladostniku skušal odgovoriti na podobno vprašanje - kaj naj naredi, ko mu partnerka predlaga odprto zvezo?; https://www.tosemjaz.net/razisci/seznam-vprasanj/punca-mi-je-predlagal-17927/
Viri:
Balzarini RN, Campbell L, Kohut T, Holmes BM, Lehmiller JJ, Harman JJ, et al. (2017) Perceptions of primary and secondary relationships in polyamory. PLoS ONE 12(5): e0177841. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0177841 dostopno tudi na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5436896/
Cardoso, D., Pascoal, P.M. & Maiochi, F.H. Defining Polyamory: A Thematic Analysis of Lay People’s Definitions. Arch Sex Behav 50, 1239–1252 (2021). https://doi.org/10.1007/s10508-021-02002-y dostopno tudi na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34046765/
Cavalli R, Rogier G, Velotti P. Polyamory. European Psychiatry. 2022;65(S1):S871-S871. doi: 10.1192/j.eurpsy.2022.2259 dostopno tudi na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC9567954/
Gupta, S., Tarantino, M., & Sanner, C. (2024). A scoping review of research on polyamory and consensual non‐monogamy: Implications for a more inclusive family science. Journal of Family Theory & Review, 16(2), 151–190. https://doi.org/10.1111/jftr.12546, dostopno tudi na: https://psycnet.apa.org/record/2024-32106-001
Kovačič, J. (2024). Punca mi je predlagala odprto zvezo. #tosemjaz. https://www.tosemjaz.net/razisci/seznam-vprasanj/punca-mi-je-predlagal-17927/