Informacijski vpliv
Vprašanje, kakšne informacije vnašamo v svojo zavest in kako jih predelujemo, lahko nosi odgovore na to, kako so povezane z našim počutjem. Resda določena dejstva ne bodo nič drugačna, če se jih zavedamo ali ne, vendar je stopnja zmožnosti lastnega vpliva na situacijo, v razmerju do vpliva sprejetih informacij na nas, pomembno razmerje. Ko sprejemamo vse vrste informacij, je smiselno biti kritičen do določene mere in razmišljati o tem, kakšen vpliv imajo na nas.
Pomembno vprašanje, ki si ga ob tem lahko zastavimo je, kakšna je naša realna zmožnost vpliva na situacije ali dogodke, v razmerju do vpliva prejetih informacij na nas. Ali nas informacije pustijo preplavljene z občutji frustracije, ker ne moremo ničesar spremeniti, ali nam le-te koristijo, ker lahko vplivamo na dogodke in lahko v zvezi s tem kaj ukrenemo? Se nam zdijo manj pomembne in jim ne posvečamo pretirane pozornosti ali ostajajo nekje v tihem ozadju in nam krojijo podlago in ton splošnega počutja?
Čustveno vpletanje ali investicija čustvene energije na področja, na katera nimamo dejanskega vpliva in moči jih spremeniti ali jim kako drugače preprečiti nadaljnje dogajanje, je nehvaležno. Na nek način pomeni, da vlagamo svoje moči na področja, kjer je nimamo zares. Torej na področja nemoči. Implicira nekakšno predpostavko, ki se je niti ne zavedamo zares in sicer, da imamo dejansko nekakšno možnost vpliva na (ne)kaj, le da nam trenutno to (še) ne uspeva najbolje. Kot da, če bomo močneje čustvovali in se globlje vpletali in miselno poglabljali v tematiko ter o njej govorili s kom, nam lahko nekako uspe spremeniti sedanje stanje na bolje ali pa preprečiti določeno, nam nesprejemljivo dogajanje, ki nas sicer čustveno vznemirja. Najverjetneje takrat uravnavamo zgolj svoje notranje tenzije ter z drugimi delimo svoje čustvene frustracije, medtem se pa svet vrti dalje.
Čustva so nam namreč evolucijsko pomagala preživeti. V nas se vzbujajo v primerih, ko želimo preprečiti določen vdor nečesa od zunaj (npr. vedenje ali dejanje nekoga) ali pa, da nas notranje motivirajo za akcijo, ko si nečesa želimo (ljubezen, strast, zadovoljstvo). Koristno v zvezi s tem lahko pomeni tudi, da ko pridemo v stik z informacijami, ki so močneje konotirane, zlasti negativno, in nanje nimamo možnosti realno vplivati s kakršnim koli dejanjem, da se od njih čustveno distanciramo.
Za razliko je čustveno vpletanje, v primerih, ko smo na določenih področjih aktivni in se udejstvujemo v smeri želenih sprememb, temu posvečamo svoj čas in energijo ter aktivno ukrepamo. V poplavi informacij je smiselno zavedanje področij, ki so nam blizu in s tem tudi svojega čuta odgovornosti v zvezi z njimi. V kolikor nas novice intrigirajo je pomembna presoja kaj (in če sploh) lahko naredimo v zvezi s tem. V kolikor ne najdemo odgovora je pomembno usmeriti pozornost na naše počutje in zavzeti do informacij ustrezno distanco in poskrbeti za notranje čustveno ravnovesje. Kadar pa dobimo odgovor na to vprašanje, da je nekaj možno, pa lahko usmerjamo energijo in zagon v ideje in realizacijo možnih smernic za naš prispevek v izbrano področje. Pa četudi je to čustvo, na primer, jeza. Jeza ima namreč zalogo energije, ki jo je možno usmeriti v cilj, ki ga vidimo kot smiselnega v zvezi s področjem, na katerega želimo vplivati. V takem primeru opravlja vsako čustvo svojo nalogo in v kolikor delujemo skladno z njim, izginja.